Pravi naslov za kadrovske rešitve
Letni dopust in regresZA LETNI DOPUST
Pravico do letnega dopusta delavec pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Na pravico do dopusta je neposredno vezana pravica do regresa.
Odmera letnega dopusta
Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.
Delavec ima, pravico do minimalnega dopusta, ki traja 4 tedne. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je torej odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, kar pomeni, da traja na primer:
- 20 delovnih dni, če delavec dela 5 dni na teden
- 22 delovnih dni, če delavec dela če dela 5 dni oziroma 6 dni na teden izmenično
- 24 delovnih dni, če delavec dela 6 dni na teden.
Daljše trajanje dopusta je glede posebne socialne in zdravstvene razmere določeno že po zakonu (Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1), in sicer:
- starejšemu delavcu
- invalidu
- delavcu z najmanj 60 odstotno telesno okvaro
- delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
- delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let
- delavcu, mlajšemu od 18 let
Daljše trajanje dopusta je lahko določeno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Primer pogostih kriterijev za določanje daljšega dopusta:
- od delovne dobe delavca (bodisi skupne bodisi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu)
- od zahtevnosti dela
- od delovnih pogojev
- od delovnega prispevka delavca.
Delodajalec mora vsakega delavca najkasneje do 31. marca tekočega leta pisno obvestiti o dolžini letnega dopusta za koledarsko leto. Če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi po tem datumu, je potrebno delavca ob sklenitvi delovnega razmerja obvestiti o trajanju letnega dopusta v prvem koledarskem letu zaposlitve.
Sorazmerni del letnega dopusta se izračuna tako, da se celotni letni dopust, ki bi delavcu pripadal, deli z 12 in nato pomnoži s številom mesecev dela, preostanek pa se zaokroži na dodatni dan, če je ostanek polovica ali več.
Izraba letnega dopusta
Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh in ne po urah. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
Letni dopust delavec izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevajoč njegove družinske obveznosti. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih. Če delavec izrabi dopust v delih, mora v enem delu brez prekinitve izrabiti najmanj dva tedna dopusta.
Nekateri sodelavci si naberejo novih moči s počitkom na plaži
Delodajalec mora delavcu dovoliti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delodajalec delavcu ne more odreči izrabe letnega dopusta zaradi potreb delovnega procesa, saj mora le-tega organizirati tako, da je zagotovljena izraba letnega dopusta vseh delavcev do konca tekočega koledarskega leta.
Delodajalec torej v letnem koledarju določi časovne okvirje, ki so na razpolago za izrabo letnega dopusta tako, da omogoči vsem delavcem izrabo dopusta v celoti. Lahko planira tudi kolektivni dopust, upoštevati pa mora pravico
- delavca, da izrabi en dan letnega dopusta (po nekaterih kolektivnih pogodbah pa 3 dni) na tisti dan (tiste dni), ki ga sam določi
- staršev šoloobveznih otrok, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Prenos dopusta v naslednje leto
Delavec je dolžan do konca leta izrabiti vsaj dva tedna letnega dopusta, saj se mu v naslednje koledarsko leto lahko prenese le preostanek nad dvema tednoma, ki ga mora izrabiti do 30. junija naslednjega leta, po dogovoru z delodajalcem.
Delavec lahko celotni letni dopust izrabi do 30. junija naslednjega leta v primeru, da je v tekočem letu odsoten zaradi bolezni ali porodniškega dopusta. Če je delavec v naslednjem letu odsoten iz enakih razlogov, tako da ne more izrabiti celotnega lanskega dopusta do 30. junija, ga lahko izrabi v celoti tudi do 31. decembra. Delavec mora biti torej dejansko nemožen izrabiti letni dopust do 30.6. naslednjega leta.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta le, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Letni dopust delavca, ki je zaposlen s krajšim delovnim časom
Delavec, ki dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do celotnega in ne samo sorazmernega letnega dopusta. Delodajalec pa je dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi izrabe letnega dopusta ne dela.
V primeru, da ima delavec zaposlitev za krajši delovni čas pri dveh ali več delodajalcih, mu vsak delodajalec odmeri letni dopust po svojih merilih. Delodajalci morajo delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta.
Odpoved pravici do letnega dopusta
Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odreči niti z izjavo niti s sporazumom, s katerim bi se z delodajalcem dogovoril o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni bilo mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen, čeprav je zanj zaprosil.
Regres za letni dopust
Nekateri sodelavci porabijo regres za letni dopust za rekreacijo
Delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, pripada tudi regres za letni dopust. Delodajalec je dolžan izplačilo regresa izvršiti do 1. julija tekočega koledarskega leta. Samo, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, lahko nelikvidni delodajalci izplačajo regres najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Delavcu, ki sklene delovno razmerje po 1. juliju, se mora regres izplačati najkasneje do 31. decembra tekočega koledarskega leta. Delavec, ki mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je prejel regres za to leto, je dolžan vrniti del regresa, ki presega sorazmerni del, do katerega je upravičen. Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, delodajalcu od tega zneska ni več potrebno obračunati in plačati akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Če pa delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih (to je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu) ima pravico do celotnega regresa.
Regres za letni dopust znaša najmanj toliko kot znaša minimalna plača. V kolektivnih pogodbah je lahko določen tudi višji minimalni znesek regresa za letni dopust. Delodajalec lahko izplačuje tudi višji znesek regresa, vendar je potrebno od dela regresa, ki presega 100% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, obračunati in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.
OPOZORILO: potrebno je preveriti tudi določila kolektivnih pogodb (dejavnostnih in podjetniških), splošnih aktov delodajalca in konkretnih pogodb o zaposlitvi.
VIRI:
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV. (1996). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 1. februarja 1996. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO984
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (b. d.). Letni dopust in regres za letni dopust. Dostopno prek http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/faq_zdr1/faq_dopust_regres/ <9. 1. 2017>
Krašovec, D., Rangus, A., Mašera, D. (2021). Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2021. Ljubljana: Založba Reforma.
ZA REŠITVAMI KADROVSKIH PROBLEMOV STOJIMO STROKOVNJAKI
Kami, d.o.o., Ljubljana
Podmilščakova ulica 36
1000 Ljubljana
01 43 11 290
0590 53 642
041 670 646
031 378 154
faks: 01 43 02 299
kadrovska@kami.si
Spletna stran za funkcionalnost uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. Več informacij